Aufgrund der hohen Trefferanzahl wurde nur eine begrenzte Anzahl Vokabeln ausgegeben. Mehr anzeigen.
EsperantoDeutsch
aksoWelle
agloAdler
akridoGrille
akompanoGeleit
akileoSchafgarbe
ajutoTülle
aglecaAdler~
afablefreundlicherweise
abundecoFülle
akresonagellend — Ton
akcelibeeilen
agrableangenehmerweise
afliktiquälen
abrikotoMarille
abelejoBienenstand
aglomeroZusammenballen
aglomerizusammenballen
agendoKalender
afablecoWohlwollen
Freundlichkeit
adoleskiheranwachsen
adoleskaheranwachsend
acetilenoAzetylen
abocoLesebuch
abeledojHautflügler
Apoidea
AkiloAchilles
AĥiloAchilles
akumulejo[EDV] Akkumulator — Prozessorregister
aktualecoTagesereignis
Bedeutsamkeit
Aktualität
aktinastrahlend — Licht
akroleinoTränengas
akrilvitroPlexiglas
akrigistoSchleifer
akrigischleifen
akopanantoBegleiter
akompanibegleiten
akompanaroBegleiter
akompanantaroBegleiter
agrablegawonnig
agrablecoAnnehmlichkeit
aglutiniverkleben
afliktoHerzeleid
aerletero[Postwesen] Luftpost
adiaŭlebe wohl
acetilenoÄthin
abdomenoUnterleib
aktoroDarsteller
aktoridarstellen
akomodieinstellen
akademioHochschule
aĵgenrounbelebtes
agordieinstellen
agitiaufwühlen
agitantoAufwiegler
adoleskantecoAdoleszenz
adaptilo[EDV] Controller — z.B. IDE-Controller
aĉeteblecoEinkaufsmöglichkeit
abscesoEiterbeule
abonbiletoDauerkarte
abolieinstellen
aboliciieinstellen
abdomenoHinterleib
akustikoSchalllehre
akordoGleichklang
akopanantaroBegleitende
agresiüberfallen
adoleskantoHeranwachsender
Halbwüchsiger
aĉuloübler Kerl
abnegacioVerleugnung
aktoroSchauspieler
akseloAchselhöhle
akrigiloSchleifstein
agarikoLamellenpilz
afliktoplenakummervoll
gramvoll
aferoAngelegenheit
aferaangelegentlich
angelegenheitlich
adversuloGegenspieler
abstinuloAbstinenzler
abstinenculoAbstinenzler
akopanantein Begleitung
akopanaĵoBegleitstück
akompanein Begleitung
akcesoraĵojZubehörteile
akceptejoAnnahmestelle
akceliloBeschleuniger
akceligibeschleunigen
akcelibeschleunigen
akcelatoroBeschleuniger
aĥila kalkenoverwundbare Stelle
Achillesferse
agarikacojLamellenpilze
afiŝkolonoLitfaßsäule
adoleskantecoTeenager-Alter
abutmentoStützpfeiler
abakoSäulenplatte
akustika kuplilo[EDV] Akustikkoppler
aktualaĵoaktuelle Frage
akceloBeschleunigung
akcelischneller machen
akceladoBeschleunigung
akcelabeschleunigend
agregizusammensetzen/-stellen
aglutinizusammenheilen
agendoVormerkkalender
Terminkalender
agamia[Biologie] geschlechtslos
advokata konsutejoAnwaltskanzlei
abulioWillenlosigkeit
absoluta eraro[Mathematik] absoluter Fehler
aktorischauspiele(r)n
aktooffizieller Akt
aksotragende Säule
aktinoterapioStrahlentherapie
akrigistoScherenschleifer
akordiGleichklang sein
afiŝejo[EDV] Bulletin-Board-System
abonigibestellen lassen
abnegaciiselbstverleugnen
adresiloAdressenaufkleber
abnegacioSelbstverleugnung
akordiĝiGleichklang kommen
agenturoGeschäftsnebenstelle
abocokleines Einmaleins
akuŝigiGeburtshilfe leisten
akumuliĝisich ansammeln/zusammenballen
aktualigian die aktuelle Lage anpassen
agamioGeschlechtslosigkeit
aertrafika centrejoLuftverkehrszentrale
abnegaciaselbstverleugnerisch
abdikisein Amt niederlegen
aktooffizieller Beschluss
advokata konsutejoRechtsberatungsstelle
abocolibroBuch zum Lesen lernen
akreditiviein Akkreditiv stellen
akordigiGleichklang hervorrufen
afrodiziageschlechtlich erregend
aksiomaohne Beweis einleuchtend
agoniiin letzten Zügen liegen
afrodiziakoGeschlechtstrieberregung
adaptiĝisich anpassen/angleichen
aboni[EDV] Newsletter oder Mailingliste abonnieren
afrodiziigaĵoMittel zur Erregung des Geschlechtstriebes
AI[EDV] Abkürzung für „artefarita intelekto“ = „Künstliche Intelligenz“
aĵura tiparo[Mathematik] durchbrochene Schreibweise mit der üblicherweise die Zahlengruppen (natürliche, reelle, komplexe Zahlen) mit einem doppelten Strich kenntlich gemacht werden

Proverbaro Esperanta (M. F. & L. L. Zamenhof)
Si<b>le</b>nte!
Vo<b>le</b>-nevo<b>le</b>.
Sur <b>le</b>a bazo.
Mue<b>le</b> sence<b>le</b>.
<b>Le</b>e kaj rajte.
Karaktero o<b>le</b>a.
Homo bagate<b>le</b>ma.
Vivi ie<b>le</b>-trape<b>le</b>.
Rigardi malafab<b>le</b>.
P<b>le</b>nblovi la lipojn.
Li ripozu trankvi<b>le</b>!
Esti en sia e<b>le</b>mento.
Avarulo pagas duob<b>le</b>.
Felio <b>le</b>on ne konas.
Si<b>le</b>nto estas konsento.
Fari el muo e<b>le</b>fanton.
Doni <b>le</b>cionon de moroj.
Nun finias mia k<b>le</b>reco.
Ko<b>le</b>ra kiel rabia hundo.
Kiu ko<b>le</b>ras, tiu perdas.
A festene, a malp<b>le</b>ne.
Vortoj sakon ne p<b>le</b>nigas.
Post ko<b>le</b>ro venas favoro.
<b>Le</b>o pasintaon ne tuas.
La afero estas p<b>le</b>numita.
Ko<b>le</b>ro pravecon ne donas.
io sia estas p<b>le</b>j arma.
Pasero sperta estas <b>le</b>rta.
<b>Le</b>rteco soron ne bezonas.
La iuj <b>le</b>oj de la arto.
Langa vundo p<b>le</b>j profunda.
La enigmo simp<b>le</b> solvias.
Ko<b>le</b>ro montras malsaulon.
Ie<b>le</b>, iome, duone malbone.
France saa, ang<b>le</b> sovaa.
erce dirite, ce<b>le</b> pensite.
Ofta festo, malp<b>le</b>na kesto.
Kiaj ko<b>le</b>goj, tiaj kutimoj.
Homo <b>le</b>rnas la tutan vivon.
Certe, kiel duob<b>le</b> du kvar.
Be<b>le</b>co logas, virto apogas.
Unu guto p<b>le</b>nigas la glason.
Tro e<b>le</b>ktema ricevas nenion.
Ne rapidu, trankvi<b>le</b> decidu.
Mono p<b>le</b>numas iujn oficojn.
Mizero havas ta<b>le</b>ntan kapon.
Malp<b>le</b>na sako puas al peko.
<b>Le</b>o malaperas, moro daras.
Frue <b>le</b>viu kaj frue edziu.
F<b>le</b>ksu arbon dum ia juneco.
Vorto sona estas p<b>le</b>j admona.
Vorto donita estas kiel <b>le</b>o.
Tio estas lia amata eva<b>le</b>to.
Rekomendo kondukas al p<b>le</b>ndo.
Pli faci<b>le</b> estas regi ol agi.
P<b>le</b>ndoj stomakon ne p<b>le</b>nigas.
P<b>le</b>na kaso teliston altiras.
Nek helpeb<b>le</b>, nek konsi<b>le</b>b<b>le</b>.
Mi blinde pafos, eb<b>le</b> trafos.
Malp<b>le</b>na sako tentas al peko.
Malfelio malofte venas so<b>le</b>.
Ko<b>le</b>ra kiel cento da diabloj.
Elveri sur iun sian ko<b>le</b>ron.
Bonfaron oni faci<b>le</b> forgesas.
Unu kapo faci<b>le</b> trovas apogon.
Pli bone f<b>le</b>ksii, ol rompii.
Ofta festo malp<b>le</b>na kesto.
Ligno fendita faci<b>le</b> flamias.
Li kuraon ko<b>le</b>kti ne bezonas.
<b>Le</b>rnado sen fruktoj ne restas.
Kiu ko<b>le</b>ras, tiu ne prosperas.
Hom ma<b>le</b>speras, Dio aperas.
Fiera mieno kapo malp<b>le</b>na.
Fendita ligno faci<b>le</b> ekbrulas.
En sia dometo li estas at<b>le</b>to.
Al la papero ne mankas to<b>le</b>ro.
Tempo to<b>le</b>ras, sed vero aperas.
Sata stomako ne <b>le</b>rnas volonte.
Rado malbona knaras p<b>le</b>j multe.
Post brua vento subita si<b>le</b>nto.
P<b>le</b>na stomako ladas la faston.
P<b>le</b>j bona sprito estas si<b>le</b>nto.
Matena horo estas p<b>le</b>na de oro.
Malhumi<b>le</b>co estas kara p<b>le</b>zuro.
Li estas homo sperta kaj <b>le</b>rta.
Kiu donas rapide, donas duob<b>le</b>.
Kiu devas, tiu e<b>le</b>kti ne povas.
Kiu agas afab<b>le</b>, vivas agrab<b>le</b>.
Iras iu kruro la sia p<b>le</b>zuro.
Granda te<b>le</b>ro, malp<b>le</b>na ku<b>le</b>ro.
Formeti is la grekaj ka<b>le</b>ndoj.
Dion ko<b>le</b>rigis, homojn ridigis.
Bezono estas p<b>le</b>j forta ordono.
Volo kaj deziro <b>le</b>ojn ne konas.
Senfara p<b>le</b>ndo ne estas defendo.
Pli faci<b>le</b> estas eviti ol spiti.
Pekinto pentas, ko<b>le</b>ro si<b>le</b>ntas.
Ne<b>le</b>e akirita ne estas profita.
<b>Le</b>rnu juna vi scios maljuna.
Koro tro p<b>le</b>na buo parolas.
Koro p<b>le</b>nias lango movias.
Kontra nehavo e juo si<b>le</b>ntas.
Kiu <b>le</b>vis la piedon, devas ekpai.Wer A sagt, muss auch B sagen.
Kiu iras trankvi<b>le</b>, iras faci<b>le</b>.
Hodia festene, morga malp<b>le</b>ne.
El fremda poo oni pagas faci<b>le</b>.
Dio ne ricevis, diablo for<b>le</b>vis.
Akvo si<b>le</b>nta subfosas la bordon.
Ao tro matura ne estas p<b>le</b>zura.
Vundo sekreta doloras p<b>le</b>j multe.
Virino eliis, ka<b>le</b>o senpeziis.
Unu sola guto la glason p<b>le</b>nigas.
Se neniu p<b>le</b>ndas, neniu defendas.
Sako malp<b>le</b>na sin rekte ne tenas.
Ripetado estas p<b>le</b>j bona <b>le</b>rnado.
Plumo ne sentas, papero si<b>le</b>ntas.
P<b>le</b>j bone ridas, kiu laste ridas.
P<b>le</b>j bona gvidilo estas la lango.
Per <b>le</b>rta admono alfluas la mono.
Nesciado de <b>le</b>o neniun pravigas. Unwissenheit schtzt vor Strafe nicht.
Mono estas reo, mono estas <b>le</b>o.
<b>Le</b>rneja sekreto ne iru al gazeto.
Kiu kurae aliras, faci<b>le</b> akiras.
Kiu frue <b>le</b>vias, faci<b>le</b> riias.
El fremda <b>le</b>do oni tranas lare.
Be<b>le</b>con taksas ne okulo sed koro.
Barelo malp<b>le</b>na sonas p<b>le</b>j late.
Amo supermezura ne estas p<b>le</b>zura.
Vivu, progresu, sed <b>le</b>rni ne esu.
teli e telisto estas malfaci<b>le</b>.
Si<b>le</b>ntu donante, parolu ricevante.
Sakon kun truo vi neniam p<b>le</b>nigos.
Por gasto ne petita mankas ku<b>le</b>ro.
Por iu p<b>le</b>zuro devas esti mezuro.
P<b>le</b>j juna katido musojn jam pelas.
Nek transnaeb<b>le</b>, nek transireb<b>le</b>.
<b>Le</b>rnu juna, por esti saa maljuna.
Kiu vivas trankvi<b>le</b>, vivas faci<b>le</b>.
Kiam forto ordonas, <b>le</b>o pardonas.
En p<b>le</b>j alta mizero al Dio esperu.
iu por si mem estas la p<b>le</b>j kara.
e tablo malp<b>le</b>na babilo ne fluas.
Virino ko<b>le</b>ra pli ol hundo danera.
Temp estas valoro simi<b>le</b> al oro.
Tablo festena, sed te<b>le</b>ro malp<b>le</b>na.
Suferinto pli valoras, ol <b>le</b>rninto.
Spiko malp<b>le</b>na p<b>le</b>j alte sin tenas.
Sciu elokventi, sciu anka si<b>le</b>nti.
P<b>le</b>j bona kuracisto estas la tempo.
Ne iu papereto estas banka bi<b>le</b>to.
Malantae mizero, antae ma<b>le</b>spero.
Li ne to<b>le</b>ras e muon sur la muro.
La parto p<b>le</b>j vasta venos la lasta.
Kion rajtas <b>le</b>ono, ne rajtas azeno.
Al kokino la ovo <b>le</b>cionojn ne donu.
Taksi la sanon ni <b>le</b>rnas en malsano.
Sen povo ko<b>le</b>ro estas ridinda afero.
Popola kutimo havas valoron de <b>le</b>o.
Pli bone estas sensa<b>le</b>, ol tro sa<b>le</b>.
Pekinto pentas, ko<b>le</b>ro si<b>le</b>ntas.
Paca si<b>le</b>nto, ke ne blovas e vento.
Multe komencite, malmulte p<b>le</b>numite.
Malfelio kaj peko <b>le</b>vias sen veko.
<b>Le</b>viu kun la suno, edziu dum juna.
Kiu venas p<b>le</b>j frue, sidas p<b>le</b>j ue.
Kiu tro bezonas, tiu <b>le</b>on ne konas.
Kio estas <b>le</b>rnita, ne estas perdita.
Kio bone aspektas, tion iu e<b>le</b>ktas.
Inter miaj muroj estu miaj p<b>le</b>zuroj.
Dormus <b>le</b>poro, se i ason ne timus.
Certao kaj <b>le</b>o kiel amen en preo.
Azenon komunan oni batas p<b>le</b>j multe.
Volu-ne-volu, e<b>le</b>kto ne ekzistas.
Se si<b>le</b>ntas draejo, malpacas loejo.
Propra opinio ne estas <b>le</b>o por alia.
P<b>le</b>na sako iun mastron al vi klinos.
P<b>le</b>j certa laboro laboro per oro.
Perforta amo estas p<b>le</b>j forta malamo.
Ne spicias mano de mastrina be<b>le</b>co.
Mastro elbabilis, gastoj ne si<b>le</b>ntos.
Malsato p<b>le</b>j bone gustigas la manon.
Luksa la vesto, sed malp<b>le</b>na la poo.
Kritiki estas faci<b>le</b>, fari malfaci<b>le</b>.
Kiu asas du <b>le</b>porojn, kaptas neniun.
Kie fumo <b>le</b>vias, tie fajro trovias.
Estintaj amikoj p<b>le</b>j krue<b>le</b> malpacas.
El du malbonoj pli malgrandan e<b>le</b>ktu.
E p<b>le</b>j ruza vulpo en kaptilon falas.
Certao kaj <b>le</b>o, kiel amen en preo.
A p<b>le</b>j ria stato, a p<b>le</b>na malsato.
Amiko fidela estas trezoro p<b>le</b>j bela.
P<b>le</b>numiis la tasko per granda fiasko.
P<b>le</b>j saa maljunulo ne estas tro saa.
Per mono e si<b>le</b>nto farias elokvento.
Nevo de papo faci<b>le</b> farias kardinalo.
Lang estas mola kaj lavo<b>le</b> petola.
Kontra forta mano la <b>le</b>o estas vana.
Kiu ripetas abunde, <b>le</b>rnas p<b>le</b>j funde.
Kiu e<b>le</b>ktas tro multe, ricevas nenion.
Kio kostas malmulte, kostas p<b>le</b>j kare.
Fortoj <b>le</b>poraj, kaj kapricoj sinjoraj.
En akvo malklara oni fikaptas faci<b>le</b>.
El malp<b>le</b>na te<b>le</b>ro vane erpas ku<b>le</b>ro.
E vulpo p<b>le</b>j ruza fine estas kaptata.
E por p<b>le</b>j terura tago venas vespero.
De p<b>le</b>ndo kaj ploro ne forias doloro.
ie estas varme, sed hejme p<b>le</b>j arme.
Be<b>le</b>co hodia estas, morga ne restas.
paru groon vi havos p<b>le</b>nan poon.
Se vi donas mielon, donu anka ku<b>le</b>ron.
Propra sufero p<b>le</b>j granda sur tero.
Por sperto kaj <b>le</b>rno ne sufias eterno.
Oni <b>le</b>kas la manon, sed celas la panon.
Ne estas piediranto ko<b>le</b>go al rajdanto.
Kion mi ne sentas, pri tio mi si<b>le</b>ntas.
Kie regas la forto, tie rajto si<b>le</b>ntas.
De peko kaj mizero estas p<b>le</b>na la tero.
e p<b>le</b>j granda fido memoru pri perfido.
Al hundo bastono al hom <b>le</b>ciono.
Se junulo ne <b>le</b>rnis, maljunulo ne scias.
Sako a<b>le</b>non ne tenas, i balda elvenas.
Rajdi sur evalo oni ne <b>le</b>rnas sen falo.
P<b>le</b>numita via ofico, nun pasis via vico!
P<b>le</b>j granda potenco kuas en la komenco.
P<b>le</b>j faci<b>le</b> promeso rimias kun forgeso.
Neceseco kontravola estas <b>le</b>o malmola.
Multaj vokitoj, sed ne multaj e<b>le</b>ktitoj.
Mizero p<b>le</b>j ekstreme, Dio p<b>le</b>j proksime.
Mizero faras <b>le</b>rta, mizero faras sperta.
Memori pri mezuro en laboro kaj p<b>le</b>zuro.
Malgranda aspekte, sed granda inte<b>le</b>kte.
<b>Le</b>o estas bona, se advokato in helpas.
<b>Le</b>cionoj al profesoro estas vana laboro.
Kiu <b>le</b>viis fiere, balda falos al tero.
Frukto malpermesita estas p<b>le</b>j bongusta.
Faci<b>le</b> estas danci, se la felio kantas.
E<b>le</b>ktadis sen fino, edziis kun porkino.
E p<b>le</b>j granda malbono al bono kondukas.
Sango ne si<b>le</b>ntas, sian sangon i sentas.
Promeso estas lara, p<b>le</b>numo estas ara.
Post vetero malbela lumas suno p<b>le</b>j hela.
Por muon mortigi, oni pafi<b>le</b>gon ne uzas.
Por amiko komp<b>le</b>zo neniam estas tro peza.
P<b>le</b>j kuirita kampulo iam restos krudulo.
P<b>le</b>j kruela estas redono por farita bono.
P<b>le</b>j danera malsano estas manko de sao.
Per insulto kaj ko<b>le</b>ro ne klarias afero.
Ni faci<b>le</b> forgesas, kio nin ne interesas.
Ne helpas glorkrono al malp<b>le</b>na kaldrono.
Hako post hako estas la p<b>le</b>j efika atako.
E p<b>le</b>j bonan ipon malbonigas la ventoj.
De e<b>le</b>kto tro multa p<b>le</b>j malbona rezulto.
iuj enterigitoj estas p<b>le</b>naj de meritoj.
Respektu Dion kaj reon kaj obeu la <b>le</b>on.
Pura konscienco estas p<b>le</b>j granda potenco.
Per oreloj, ne per okuloj, edzinon e<b>le</b>ktu.
Pastro vivas de preoj, advokato de <b>le</b>oj.
Li atendas kaj p<b>le</b>ndas kaj denove atendas.
<b>Le</b>o valoras por poste, sed ne por antae.
<b>Le</b>o mal<b>le</b>rtulon ligas, <b>le</b>rtulon fortigas.
Kiu nenion valoras, p<b>le</b>j multe sin gloras.
Kiu avidas pli bonan, perdas p<b>le</b>j bezonan.
Kion <b>le</b>o malpermesas, tio plai ne esas.
Foresto de ofendo estas p<b>le</b>j bona defendo.
Estinta amiko estas p<b>le</b>j danera malamiko.
Se sako tro p<b>le</b>nias, i balda disirias.
Se mi faru riverencon, mi e<b>le</b>ktas potencon.
Sanigao malbongusta, sed efiko p<b>le</b>j usta.
P<b>le</b>na estas la infero de promesitaj aferoj.
Petolado sen mezuro ne kondukas al p<b>le</b>zuro.
Parolo estas arento, oron similas si<b>le</b>nto.
La morto ne distingas, iujn ega<b>le</b> atingas.
Kiun reo protektas, tiun ministro e<b>le</b>ktas.
Kio vendias kaite, vendias p<b>le</b>j profite.
E<b>le</b>ktu edzinon la deveno kaj ne la mieno.
Apud p<b>le</b>na manotablo iu estas tre afabla.
Pli faci<b>le</b> estas malbonon eviti, ol korekti.
P<b>le</b>na glaso da vino, sed kun guto da veneno.
Malamanto de faro estas amanto de ka<b>le</b>ndaro.
Lipharo de grandsinjoro, sed koro de <b>le</b>poro.
<b>Le</b>o estas cedema: kien vi deziras, i iras.
Konscienco senmakula estas kuseno p<b>le</b>j mola.
E kiu p<b>le</b>j bone pafas, tamen iam maltrafas.
De <b>le</b>gado sen atento ne riias la prudento.
Amu edzinon p<b>le</b>j kore, sed tenu in bonmore.
te<b>le</b>tiston oni batas, te<b>le</b>giston oni atas.
Pro naj<b>le</b>to bagatela pereis evalo p<b>le</b>j bela.
Por malsaulo bastono por saulo <b>le</b>ciono.
Pli bona brano sennuksa, ol kao p<b>le</b>j luksa.
Ne helpas p<b>le</b>ndo nek ploro kontra kreditoro.
Kun edzo p<b>le</b>j malmola estas pli bone ol sola.
Kiu pri telo si<b>le</b>ntas, tiu telon konsentas.
Kiu groon ne respektas, riecon ne ko<b>le</b>ktas.
Ju cerbo pli prudenta, des lango pli si<b>le</b>nta.
Vivi en silko kaj veluro, en ojo kaj p<b>le</b>zuro.
Se la kaliko tro p<b>le</b>nias, la vino elverias.
Pri dola vorto ne fieru, maldolan ne ko<b>le</b>ru.
Pli faci<b>le</b> estas ne iri, ol tro malfrue reiri.
Pli bona estas paco felia, ol havo p<b>le</b>j ria.
Nutru lupon p<b>le</b>j sate, li iam seras arbaron.
Ne timu hundon bojantan, timu hundon si<b>le</b>ntan.
Ne naskas porko <b>le</b>onidon, nek korniko aglidon.
E p<b>le</b>j nigra bovino donas lakton nur blankan.
Donu al krudulo p<b>le</b>zuron, li ne scios mezuron.
Cent jarojn si<b>le</b>ntis kaj subite sin prezentis.
Batanto povas argumenti, batato devas si<b>le</b>nti.
Almozpetanto sinena restas kun sako malp<b>le</b>na.
Sklavo kun forta mano estas p<b>le</b>j granda tirano.
Sciencon oni ne mendas, k<b>le</b>recon oni ne vendas.
Rangeto rangon respektu, modestan lokon e<b>le</b>ktu.
Pli valoras paco malbona, ol malpaco p<b>le</b>j bona.
Pli faci<b>le</b> estas vilaon perdi, ol domon akiri.
Pli faci<b>le</b> estas perdi vilaon, ol akiri domon.
Ofte de kazo senenhava venas efiko p<b>le</b>j grava.
La p<b>le</b>j danera homo malbona in en domo.
Kontentulo estas pli felia, ol homo p<b>le</b>j ria.
Kie ne estas konsi<b>le</b>b<b>le</b>, tie ne estas helpeb<b>le</b>.
Pro amo al la kandelo kato <b>le</b>kas la kandelingon.
De senpripensa rekomendo venas ploro kaj p<b>le</b>ndo.
Se juneco estus sperta, se maljuneco estus <b>le</b>rta!
Pli valoras propra emizo ol fremda p<b>le</b>na valizo.
Oni komencas per te<b>le</b>toj kaj finas per te<b>le</b>goj.
Al la malamik en kuro faru ponton kun p<b>le</b>zuro.
Pli valoras propra emizo, ol fremda p<b>le</b>na valizo.
Pli allogas ku<b>le</b>ro da mielo, ol da vinagro barelo.
<b>Le</b>rnado havas maldolan radikon, sed bonan efikon.
Ladu be<b>le</b>con de l maro, sed e rando de arbaro.
Komp<b>le</b>zema malsaulo estas pli danera ol malamiko.
Klopodi pri ies favoro estas p<b>le</b>je malsaa laboro.
Virino batas per lango, aperas vundo p<b>le</b>j sanga.
Pli faci<b>le</b> estas multe elspezi, ol malmulte enspezi.
Laboro ne estas <b>le</b>poro, i haltos, ne forsaltos.
Pri laboroj maldiligenta, pri festoj p<b>le</b>j kompetenta.
Felio vezike sin <b>le</b>vas, sed balda falas kaj krevas.
Por la mono pastra preo, por la mono romp de <b>le</b>o.
Pli faci<b>le</b> estas multon elspezi, ol malmulton enspezi.
Nobelo promesojn disdonas, kampulo promesojn p<b>le</b>numas.
Malrieco ne estas krimo, tamen kondukas al ma<b>le</b>stimo.
Felio <b>le</b>on ne obeas, subite naskias, subite pereas.
Anta io zorgu oficon, p<b>le</b>zuro atendos sian vicon.
Se ne la se malfelia, mi estus nun homo p<b>le</b>j ria.
Mensogas kiel ka<b>le</b>ndaro; kiel gazeto; kiel funebra parolo.
Ju pli frue, des pli certe, ju pli volonte, des pli <b>le</b>rte.
Faru hodia, kion vi povas, morga vi eb<b>le</b> okazon ne trovos.